Nekaj časa nazaj sem imela resne težave sama s sabo. Veliko stvari sem imela v svojem načrtu in preprosto nisem zmogla vsega normalno opraviti. Hodila sem na faks, hkrati pa sem delala prek študentskega servisa, in to me je res ubijalo. Poleg vsega sem se morala učiti za izpite, saj sem želela faks tudi uspešno dokončati.
Moja prijateljica je zelo hitro videla, da se res utapljam, in mi je želela na vsak način pomagati. Hotela me je poslati na kakšne počitnice ali karkoli, a preprosto ni razumela, da nisem imela časa. Dopusta si v tistem obdobju res nisem mogla privoščiti, saj sem morala vsak trenutek prostega časa porabiti za pripravo na naslednji dan na faksu. Lahko je šlo za kakšen izpit ali za ustni zagovor. Vedno sem našla izgovor, da prosti čas izkoristim za učenje.
Kar nekaj časa je prijateljica vztrajala, nato pa je bila že kar jezna name. Rekla je, da me bo ‘ukradla’ vsaj za en dan. Pristala sem in ji dejala, naj mi pove teden prej. Ko mi je sporočila datum, mi ni razkrila, kam greva in kaj bova delali. Peljala me je na jahanje konjev. Jahanje konjev je bilo nekaj, česar nisem pričakovala, in res nisem vedela, kako bi to lahko meni pomagalo. Zelo hitro sem ugotovila, da sem se motila in da je moja prijateljica točno vedela, kam me mora peljati.
Res si nisem mislila, da bo jahanje konjev tako sproščujoče in da me bo prav to sprostilo ter pomagalo, da bom bolj osredotočena na vse ostalo. V tistem trenutku sem pozabila na čisto vse skrbi, in ko sem prišla domov, sem bila polna energije in pripravljena na nov dan. Ugotovila sem, da si moram vsake toliko časa vzeti nekaj trenutkov zase, in nisem mogla verjeti, da je jahanje konjev tisto, kar me je do tega pripeljalo.