Z možem sva se zmenila, da bova ob koncu tedna kolesarila. Mož si je želel oditi nekam na podeželje. Strinjala sem se z njim in predlagala, da si vse pripraviva že med tednom, da bova imela čim več časa čez vikend za naju. Potrebno bo dobro pregledati kolesa, saj bova šla tokrat prvič na kolo v tej sezoni, čeprav vreme to pomlad še ni povsem naklonjeno.
Pogledati morava tudi, če nama ustreza vsa kolesarska oprema ali nama morda kaj manjka. Vedela sem, da bo za kolesa poskrbel mož, jaz pa bom pregledala še oblačila in ostala zaščitna sredstva, tako da bo vsa kolesarska oprema pripravljena. Mož je šel sredi tedna takoj po službi v garažo, kjer je pregledal verige na kolesih, jih naoljil, preveril je gume in jih dodatno napolnil. Preveril je tudi zavore, ki so bile kar brezhibne. Jaz sem po kosilu odšla v garderobno omaro, kjer je bila pospravljena ostala kolesarska oprema, in pogledala, ali imava vse na mestu. Tam sta bili obe kolesarski čeladi, najine rokavice, hlače z oblazinjenim delom za zadnjico in majice. Našla sem tudi kolesarska očala, ki sem jih kar pripravila na poličko pred vrati. Ker nisva potrebovala kolesarske opreme že skoraj leto dni, sem najina oblačila dala oprati, da se malo osvežijo. Do konca tedna sva počasi zbrala vso kolesarsko opremo. Končno sva se lahko odpravila na kolesarjenje. Mož je privezal kolesa na prtljažnik avtomobila, jaz sem vzela vse potrebno in odpravila sva se na podaljšan vikend na podeželje. Tudi vreme je bilo ravno pravšnje. Kmalu sva po poldrugi uri prispela na najin cilj. Pripeljala sva se pred apartma, ki sva ga imela rezerviranega. Mož je snel kolesa s prtljažnika. Pod sedež kolesa si je namestil še torbico z orodjem. Na svoje kolo si je namestil še tlačilko.
Jaz sem prinesla še plastenki z vodo in tako sva se počasi odpravila na pot po podeželski cesti. Jutro je bilo čudovito, sonce je počasi vzhajalo in slišala sva glasno ptičje petje. Veselila sva se še ostalih dni, ki sva jih nameravala preživeti na podeželju.