Iskreno povedano, sem si dolgo časa mislil, da je prevajanje neka precej preprosta stvar. Vzameš besedilo v enem jeziku, ga prevedeš v drugega in paziš, da stavki zvenijo čim bolj naravno. A ko sem nekaj časa nazaj prvič naletel na dokument, pri katerem ni šlo za običajno elektronsko sporočilo ali opis izdelka, ampak za pogodbo, se je to spremenilo. Takrat sem ugotovil, da so pravni prevodi nekaj čisto drugega, ter se tega ne moraš lotiti na enak način, oziroma da ti niso tako enostavni kot karkoli drugega.
Pri pogodbi namreč ni dovolj, da prevod približno povzame pomen. Prav vsaka beseda ima lahko svojo težo, kar pomeni, da je lahko ena napačno prevedena določba že precej kritična in lahko spremeni razumevanje celotnega dokumenta, oziroma vsaj nekega stavka. Šele takrat sem začel tako razmišljati, kaj pravni prevodi sploh vključujejo, kdo jih lahko opravlja in zakaj jih ni vedno pametno prepustiti kakšnemu navadnemu spletnemu prevajalniku. Ti spletni prevajalniki so se mi namreč dolgo zdeli za nekaj, kar je čisto izpodrinilo razne prevajalce, saj so bili za tisto rabo, ki sem jih uporabljal, čisto zadostni. Ampak ko je prišlo do pravnih prevodov, to ni več zadostovalo, oziroma ni bilo dovolj natančno in zaupanja vredno.
Ko sem tako prvič potreboval prevod pogodbe sem naredil to, kar bi verjetno naredilo veliko ljudi. Besedilo sem kar prilepil v tisti znan spletni prevajalec in prevod dobil v sekundi in to brezplačno. Na prvi pogled so mi ti pravni prevodi celo izgledali čisto okej, saj so bili stavki razumljivi, struktura pa je ostala podobna. Težava pa se je pokazala šele kasneje, pri podrobnejšemu branju. Nekateri izrazi so bili namreč prevedeni preveč dobesedno, drugi pa so v ciljnem jeziku pomenili nekaj drugega, sicer podobnega ampak ne dovolj natančno. Takrat sem spoznal, kako pomembni so pravni prevodi in kako hitro lahko dejansko narediš napako.