Spomnim se, ko sem bil v srednji šoli, ter sem imel slovenščino, da mi je ta delala kar nekaj težav. Zato pa sem imel ta predmet vedno zaključen z dobro oceno, ali pa z zadostno, torej 3 ali 2. Takrat pa mi je profesorica za slovenščino tudi rekla, da se pri moji slovnici in pri mojemu izražanju pozna, da mi v otroštvu starši niso brali uspavank in pravljic. Takrat pa mi je tudi razložila, kako pomembne so uspavanke in pravljice za otrokov razvoj slovnice, saj na takšen način, pri mladih letih, otrok sliši kar nekaj besed, katere si zapomni, ter mu te pomagajo za nadaljnji razvoj svoje slovnice.
To pa sem si takrat res zapomnil, ter sem to upošteval, ko sem tudi sam postal oče. To pa je zame bilo zelo stresno, saj kot vsak, ki dobi prvega otroka, ni čisto prepričan vase, če je za to pripravljen. Vseeno pa sem vsak večer svojemu otroku prebiral razne uspavanke. S tem pa je lažje zaspal, kar je bilo super, poleg tega pa sem si sam zavedal, kakšen pomen imajo te za njegov nadaljnji razvoj na področju slovnice, saj mi je to, kar mi je v srednji šoli rekla profesorica, res ostalo v spominu.
Zato pa sem to tudi jemal zelo resno, ter sem res čisto vsak večer, ko sem bil na vrsti, da dam otroka spati, prebiral uspavanke ali pa pravljice. To pa mi je bilo tudi kar zabavno, saj sem lahko našel ogromno različnih zbirk in zgodbic za majhne otroke, katere pa sem nato z veseljem prebiral. Prav tako pa mi je bilo zelo prijetno gledati, s kakšnim zanimanjem me je poslušal, nato pa so se mu kar smešno začele zapirati oči, ter je zaspal. To pa mi je bilo kot očetu zelo prijetno za videti, tako da mi je bilo to res kar zabavno. …
